Uvozno carinjenje blaga po postopku 40 pomeni sprostitev blaga v prost promet za domačo uporabo ob plačilu carinskih dajatev, DDV-ja in drugih dajatev (antidumpingške dajatve, kmetijske dajatve, trošarine, DMV).
V kolikor se pošiljka uvozno carini na ozemlju države, v katero je namenjena, se ob sprostitvi v prost promet morajo plačati vse dajatve, da bi uvoznik lahko prosto razpolagal z blagom.
V primeru, da imajo pošiljke preferencialno poreklo, se lahko ocarinijo po znižani stopnji – stopnji prosto. To pomeni, da ni potrebno plačati carinskih dajatev, ampak se ob uvozu poravna samo DDV. Preferencialno poreklo se lahko dokazuje na različne načine:
- z obrazcem EUR.1,
- z izjavo izvoznika na računu ali
- z izjavo pooblaščenega izvoznika na računu.
Prednosti carinskega postopka 40
Slabosti carinskega postopka 40
- zagotovitev razpoložljivih likvidnih sredstev za financiranje carinskih dajatev in DDV-ja.
Obveznosti udeležencev:
Uvoznik
- veljavni EORI in davčna številka;
- pooblastilo za carinsko zastopanje špediterju;
- premostitev plačila uvoznih dajatev preko lastne garancije ali garancije špediterja.
Prevoznik
- pravilno izpolnjen CMR, iz katerega je razvidno, kam je namenjena pošiljka in kdo je končni koristnik.
Špediter
- dokumentarna kontrola;
- preverjanje veljavnosti davčne številke in EORI številke;
- priprava uvozne dokumentacije;
- založena sredstva (garancija).
Preverjanje veljavnosti EORI
Preverjanje veljavnosti ID za DDV