Tokrat smo za vas pripravili prvi sklop v okviru “Male šole špedicije”. Prispevek je namenjen razlagi osnovnih pojmov na poročju uvoznega in izvoznega poslovanja.
Sledi mu drugi sklop na temo carinskega sistema Evropske unije, in nato zadnji in najzanimivejši sklop v seriji prispevkov “Male šole špedicije”, ki bo govoril o vaših možnosti na področju carinskih postopkov in konkretnih primerih z izračuni carinskih in davčnih dajatev glede na posamezne carinske postopke.
Carinske dajatve
Carinske dajatve so dajatve, ki jim je podvrženo caarinsko blago ob uvozu v EU.
Poznate namen carinskih dajatev?
Namenjene so zaščiti domačega gospodarstva. Tovrstni instrument vpliva na nakupne odločitve, domači izdelki postanejo privlačnejši za nakup.
Carinske dajatve predstavljajo pomemben vir sredstev za polnjeje EU proračuna.
Carinsko blago
Carinsko blago je vsako blago, ki se prevaža čez carinska območja. Carinsko blago pa lahko opredelimo kot skupnostno (območje EU) in neskupnostno (blago iz tretjih držav, ki prihaja na območje EU pod carinskim nadzorom).
Carinsko skladišče
Varovan prostor za skladiščenje carinskega blaga. Imetnik carinskega skladišča mora razpolagati z dovoljenjem za carinsko skladišče.
Temeljna prednost: Carinsko skladišče podjetju omogoča, da se lahko neunijsko blago hrani v prostorih ali na drugih odobrenih lokacijah, ne da bi za takšno blago veljale uvozna dajatev ali druge dajatve ter ukrepi trgovinske politike, razen če ne prepovedujejo vstop oz. izstop blaga s carinskega območja Unije. Več o razlikah med carinskim in necarinskim skladiščem si lahko preberete v okviru prispevka Skladišče vs. Carinsko skladišče.
Vsem uvozno in izvozno usmerjenim podjetjem pa bo prav gotovo zanimiva informacija o odprtju modernega logističnega centra v Obrtni coni Hrpelje – Kozina že v poletnih mesecih 2021.
Carinski sistem EU
V nadaljevanju vam predstavljamo osnovne carinske pojme na področju carinskih postopkov, carinjenje blaga ter urejajo pravice in dolžnosti oseb v carinskem postopku.
Enotna upravna listina – EUL:
Listina, s katero deklarant v predpisani obliki in na predpisan način prijavlja blago za carinjenje v primeru uvoznik ali izvoznih poslov. Prehodno obdobje, ki je temeljilo na izpolnjevanju carinskih deklaracij preko polj obrazca EUL, se s 01.10.2021 izteka.
Finančna uprava Republike Slovenije je določila prvo področje, ki bo temeljilo na novem podatkovnem modelu (EU CDM). Avtomatizirani uvozni sistem (Automated Import System) – AIS2. Prehod iz obstoječega uvoznega sistema AIS, ki se uporablja od leta 2009, na novi AIS2, bo že 01.10.2021.
Referenčna številka premika ali MRN (Movement Reference Number):
Na podlagi MRN številke je mogoče identificirati pošiljko v carinskem sistemu. Je unikatno sestavljena iz zaporedja 18 znakov, ki jih avtomatično določi carinski informacijski sistem.
Carinski deklarant:
Oseba, ki izdela carinsko deklaracijo in jo v svojem imenu ali v vašem imenu (uvoznika ali izvoznika blaga) vloži pri carinskem organu.
EORI številka:
EORI številka je identifikacijska številka gospodarskega subjekta, ki se uporablja za carinske namene. Veljavna je v celotni EU in je pogoj za opravljanje carinskih poslov. Gospodarski subjekti si pridobijo EORI številko v svoji državi, v Sloveniji se dodeli na podlagi davčne številke.
Carinska tarifa:
Carinska tariga je sistem številčnih oznak, s katerimi se identificira blago v carinskem sistemu. Na osnovi Sistema TARIC se določijo carinske stopnje po katerih se obračunavajo carinske dajatve.
Carinske stopnje:
Carinske stopnje so stopnje na podlagi katerih se izraža višina carine, ki se plača za posamezno blago.
Carinska vrednost blaga:
Carinska vrednost blaga je vrednost blaga od katere se obračunavajo carine in obračunava DDV. V carinsko vrednost so všeti vsi stroški, ki nastanejo do vstopa blaga na območje EU (transportni stroški, stroški posrednikov, provizije, licenčnine, etc.)
Carinski postopek:
Carinski postopek pomeni predložitev blaga, vložitev carinske deklaracije, poravnavo carinskega dolga in prepustitev blaga v prost promet (uvoz, ko so plačane ali zavarovane carinske dajatve). Najpogostejši carinski postopki so:
Carinski dolg:
Carinski dolg lahko nastane na podalgi uvoznega carinskega postopka. Carinski organi sprostijo uvoženo blago v prost promet prez poravnave carinskih dajatev.
Za več informacij vam je na voljo naša ekspertka na področju carinskega sistema EU, ga. Petra Korošec ([email protected]).