V prejšnjem prispevku v okviru “Male šole špedicije” smo se spoznali z osnovnimi pojmi na poročju uvoznega in izvoznega poslovanja. Namen današnjega prispevka je da po bližje predstavimo carinski sistem Evropske unije in delo špediterjev pri uvozno in izvozno usmerjenih podjetjih.
Carinski sistem EU in špedicija
Evropska unija je poenotila zunanjetrgovinsko politiko držav članic, tako tudi sam carinski sistem znotraj EU, ki se poenoteno izvaja na celotnem področju EU. Poenoten carinski sistem uvozno in izvozno usmerjenim podjetjem ponuja olajšave pri poslovanju s tretjimi državami. Poenoteni carinski predpisi veljajo za vse države članice Evropske unije. Brezcarinski pretok blaga poteka med državami članicami EU.
Pravni viri oziroma zakonodaja, ki ureja carine in na podlagi katerih poteka zastopanje špediterjev pri vaših uvoznih in izvoznih poslih:
- Carinski zakonik Skupnosti,
- Zakon o carinski službi (ZCS),
- Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske unije (ZICPES),
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV),
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP).
V Evropski uniji uvozni in izvozno usmerjena podjetja sklepajo dogovore s špediterskimi podjetji kot:
- komisijski posel = špediter opravlja svoje delo v svojem imenu in na tuj račun ali
- agencijski posel = špediter opravlja svoje delo v tujem imenu in na tuj račun.
Prav tako lahko špediter opravlja posel samostojnega gospodarstvenika, kar pomeni da opravlja svoje delo v svojem imenu in na svoj račun.
Kot lahko razberete zastopanje špediterskih podjetij v Sloveniji poteka posredno (v svojem imenu in za tuj račun), neposredno (v tujem imenu in za tuj račun) ali v svojem imenu za svoj račun. Za kakšno sodelovanje se odločite, je odvisno od vrste storitve, ki jo špediter za vas opravlja.
Poreklo blaga
Splošni sistem preferencialov je instrument zunanjetrgovinske politike EU. Splošni sistem preferencialov ali GSP je sistem, ki je namenjen spodbujanju uvoza iz držav v razvoju. Tovrstni sistem vzpostavlja popolno ali delno oprostitev plačila carinskih dajatev pri uvozu blaga po poreklu iz držav v razvoju v Evropsko skupnost.
Preferencialno pomeni prednostno, ugodnostno. Uvozniki so deležni ugodnosti pri višini carinskih dajatev in pri nižjem znesku davka.
Poznate razlika med preferencialnim in nepreferencialnim poreklom blaga?
Kot smo že omenili preferencialno poreklo blaga omogoča carinske ugodnosti za uvoženo blago, medtem ko nepreferencialno poreklo samo pove, iz katere države je blago, vendar carinske ugodnosti za njega ne veljajo.
Pravila o preferencialnem poreklu blaga so pojasnjena v Carinskem zakoniku Skupnosti, prav tako pa to področje urejajo tudi posamezni trgovinski sporazumi med EU in določenimi državami. Področje preferencialnega porekla blaga je urejeno tudi v avtonomnih preferencialnih ureditvah.
Podjetja morajo pri izvozu oziroma uvozu blaga carinskim uradom predložiti dokazila o preferencialnem poreklu blaga, za katera so predpisani uradni obrazci.
V nadaljevanju vam predstavljamo obrazce oz. dokazila o poreklu blaga:
Za dokazovanje porekla blaga pri trgovanju z državami, s katerimi je EU sklenila trgovinske sporazume ali avtonomne preferencialne ureditve – EUR. 1.
Dokazovanje porekla pri trgovanju s Sirijo za pošiljke v vrednosti 850 €. Potrdilo izda izvoznik sam in ga carinski organi ne potrdijo - EUR.2.
Dokazovanje porekla pri trgovanju z državami, ki so vključene v panevro-mediteransko kumulacijo porekla blaga – EUR-MED.
Uporablja se pri uvozu iz držav v razvoju v okviru splošnega sistema preferencialov EU – FORM – A.
Uporabljamo tudi poenostavljena potrdila o poreklu. Tovrstna potrdila se uporabljajo v obliki izjave izvoznika na računu do vrednosti 6.000 €, izjava pooblaščenega izvoznika na računu nad 6.000 EUR, izjava pooblaščenega izvoznika na računu EUR-MED. Pri tem moramo biti pozorni, da se uporablja natančno predpisano besedilo.
Intrastat – Ekstrastat
Podjetja, ki se ukvarjajo z uvozno-izvozno dejavnstjo, morajo mesečno poročati o prejemu in odpremi blaga na notranjem trgu EU. Podjetje je vključeno v statistično raziskovjanje intrastat, če trguje z blagom s podjetji ali posamezniki v drugih državah članicah EU in je skupna vrednost njegovih odprem blaga v države članice EU ali prejemov blaga iz držav članic EU v koledarskem letu 2020 presegla vključitveni prag.
- Intrastat - je torej statistika blagovne menjave med državami članicami EU. Vključitveni prag znaša 200.000 € za odpremo blaga in 140.000 € za prejem blaga. Poročilo morajo zavezanci poslati do vsakega 15. v mesecu za prejšnji mesec. Pooblaščeni carinski urad za Intrastat je Carinski urad Nova Gorica, ki pa je obvezan poročati na Eurostat Bruselj do vsakega 30. v mesecu za prejšnji mesec.
- Ekstrastat - Statistika blagovne izmenjave z državami nečlanicami EU (t.i. Ekstrastat) kot vir podatkov uporablja carinske deklaracije.
TARIC
Taric je podatkovna zbirka, v katero so vključeni vsi ukrepi, ki se nanašajo na skupno carinsko tarifo, prav tako pa se nanašajo na trgovinsko in kmetijsko zakonodajo. Pogoj za delovanje carinske unije in skupnega trga EU je enotno izvajanje zunanjetrgovinskih predpisov v vseh državah članicah. To enotnost zagotavlja TARIC − integrirana tarifa Evropske skupnosti (Tarif Intégré de la Communauté). TARIC je sistematično urejen seznam blaga, ki vsebuje tarifne oznake, tarifna imena in carinske stopnje, torej je jasen pregled vseh ukrepov, ki jih je potrebno upoštevati ob uvozu v in izvozu blaga iz EU.
TARIC v osnovi uporablja kombinirano nomenklaturo. Vendar za opis vseh ukrepov, ki se izvajajo v EU nad določenim blagom, ne zadostuje osemmestna številčna oznaka, ki jo uporablja kombinirana nomenklatura. K osemmestni številčni oznaki sta dodani še dve mesti (podštevilka TARIC) in tako dobimo desetmestno številčno oznako iz nomenklature TARIC, ki jo imenujemo oznaka TARIC.
DDV
DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavljata po carinskih predpisih ugotovljena carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 % oziroma znižani stopnji 9,5 %. Znižana stopnja DDV velja npr. za prehrambene izdelke, zdravila, knjige itd. Način plačila DDV ureja nacionalna zakonodaja.
Dobave blaga znotraj EU so že od vključitve Slovenije v EU oproščene DDV. S 1. januarjem 2020 pa so se spremenili pogoji za uveljavitev te oprostitve. Eden od pogojev je, da blago zapusti državo dobavitelja. Po novem lahko davčni zavezanci to dokažejo z uporabo domneve, ki temelji na dveh nenasprotujočih si dokazilih. Če teh dokazil zavezanec ne more pridobiti, uporabi tista, ki jih je slovenski zakonodajalec primeroma navedel v podzakonskem aktu.
Ostali pogoji:
- prodajalec je identificirani davčni zavezanec v državi članici,
- promet blaga je opravljen za plačilo,
- blago je proizvedeno na območju Slovenije,
- prejemnik blaga je identificiran davčni zavezanec (veljavna ID številka za DDV kupca),
- svojemu kupcu bo izdal račun, na katerem piše, da DDV ni bil obračunan,
- kupec blaga v drugi državi članici bo v svoji državi obračunal DDV po veljavni davčni stopnji v tej državi.
V primeru nakupa blaga iz druge države članice se bo DDV obračunal in plačal (razen pri določenih izjemah) pod naslednjimi pogoji:
- dobavitelj blaga v drugi državi članici, identificiran za DDV, bo kupcu v Sloveniji izdal račun, na katerem bo navedeno, da DDV ni obračunan po določenem členu tam veljavnega zakona,
- promet blaga je opravljen za plačilo,
- slovenski kupec − davčni zavezanec bo moral 15. dan po mesecu opravljene dobave v Sloveniji obračunati DDV.
VIES se uporablja za izmenjavo informacij o davku na dodano vrednost (angl. Value added tax Information Exchange System) med članicami EU. Davčnim zavezancem omogoča preprosto, hitro in učinkovito zbiranje ter poročanje podatkov o dobavah blaga znotraj Skupnosti. Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je namreč zavezan, da davčnemu uradu poroča o vseh dobavah blaga, ki jih opravi davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV v drugih državah članicah. Vsebuje pa tudi informacijo o prenehanju veljavnosti davčne številke.
Za več informacij vam je na voljo naša ekspertka na področju carinskega sistema EU, ga. Petra Korošec ([email protected]).