V današnjem prispevku se bomo ponovno dotaknili ladijskih zabojnikov, in njihovega pomena na svetovno gospodarstvo.
V kolikor se ozremo okoli sebe in pogledamo predmete (telefon, PC, tablice, etc.) ki nas obdajajo, kavo katero srkamo, sadje, ki krasi našo mizo, se lahko kar hitro zavemo, da so bili vsi ti predmeti, nekoč naloženi na ladijske kontejnerje in kar nekaj časa preživeli na morju, preden so končno prispele na prag našega doma. Danes se po ocenah svetovnega gospodarskega foruma kar 90% svetovnega blaga prevaža po morju, 60% tega - vključno s skoraj vsem uvoženim sadjem, pripomočki in napravami - pakirano v velike jeklene ladijske zabojnike. Ostalo so predvsem dobrine, kot so olje ali zrna, ki se vlijejo neposredno v trup ladij kot razsuti tovor. Skupno približno 14 bilijonov ameriških dolarjev svetovnega blaga, kar nekaj časa preživi v velikih ladijskih kontejnerjih.
Če povzamemo, svetovnega gospodarstva si več ne predstavljamo brez standardiziranega kovinskega zabojnika. Nedavno pomanjkanje teh zabojnikov povečuje stroške in razbija dobavne verige na tisoče izdelkov po vsem svetu. Razmere na trgu poudarjajo pomen tovornih zabojnikov, ki so tako enostavni, a bistveni za svetovno gospodarstvo.
Ladijski zabojnik skozi čas
- Od začetka trgovine so ljudje uporabljali škatle, vreče, sode in zabojnike različnih velikosti za prevoz blaga na dolge razdalje.
- Egipt je v prikolicah pripeljanih s kamelami v Arabijo prevažal les, tkanine in steklo.
- Grki so uporabljali starodavne amfore za prevoz vina, oljčnega olja in žita. Njihove ladje so plule po Sredozemlju in sosednjih morjih do drugih pristanišč v regiji.
- Premikanje blaga je skozi stoletja napredoval, proces nakladanja in razkladanja iz enega načina prevoza na drugega, pa ostal zelo delovno intenziven, dolgotrajen in drag. Razpolagali so z zabojniki različnih velikosti, kar je botrovalo k ne učinkovitemu izkoriščanju prostora na ladji ali vlaku.
Trgovinska revolucija
Pionir na področju sodobnih intermodalnih ladijskih zabojnikov in soodgovoren za revolucijo v mednarodni trgovini je ameriški poslovnež Malcolm Purcell McLean. Z svojo inovativnostjo je psremenil promet in mednarodno trgoivno nasploh. McLean je v petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal, da bi bilo mogoče s standardizacijo velikosti zabojnikov, ki se uporabljajo v svetovni trgovini, nalaganje in razkladanje ladij in vlakov vsaj delno mehanizirati, s čimer bi bil prenos iz enega načina prevoza do drugega brezhibnega. Tako bi lahko izdelki ostali v zabojnikih od mesta proizvodnje do dostave, kar bi zmanjšalo stroške dela in potencialno škodo. Leta 1956 je McLean ustvaril standardni tovorni zabojnik, ki je v bistvu še danes standard.
Univerzalni oz. standardni ali intermodalni zabojnik
Univerzalni oz. standardni ali intermodalni zabojnik, poznan tudi pod imenom zabojnik ISO, je velik standardiziran zabojnik, namenjen skladiščenju blaga v kombiniranem (intermodalnem) transportu. Torej, torej transportu, ki vključuje pretovarjanje med različnimi prevoznimi sredstvi cestnega, železniškega in ladijskega prevoza. Zaradi standardizacije je povečana učinkovitost, saj omogoča uporabo iste infrastrukture za rokovanje z raznolikim blagom. V letalskem prometu se uporabljajo lažji, t.i. ULD zabojniki iz aluminija. ULD (unit load device) je aluminijast kontejner ali paleta za uporabo v letalskem prometu.
S standardizacijo so se dramatično zmanjšali stroški nalaganja in raztovora tovora.
Več o standardiziranih velikosti zabojnikov si boste lahko prebrali v naslednjem prispevku.
Inovacija na področju standardizacije zabojnikov je omogočila sodoben globaliziran svet. Na tem mestu lahko prav zagotovo trdimo, da ladijski zabojnik ostaja bolj priljubljen in povpraševanj kot kadarkoli prej v zgodovini.
Za več informacij o intermodalnem transportu vam je na voljo naša RCM ekipa na
[email protected]
Ekipa RCM
www.rcm.si