Po tednih špekulacij je novica iz Bruslja, da bodo sankcije za rusko nafto dokončne danes in jutri posredovane državam članicam.
Nemčija je končno zaostala za večino svojih kolegov iz EU in potrdila, da ne nasprotuje postopnemu umiku ruske nafte do konca leta 2022. Država je že prej zavrnila prepoved z utemeljitvijo, da bi preveč škodila nemškemu gospodarstvu.
"Po dveh mesecih dela lahko rečem, da Nemčija ni proti prepovedi nafte za Rusijo," je v ponedeljek (2. maja) dejal podkancler Robert Habeck pred nujnim srečanjem energetskih ministrov EU v Bruslju. Avstrija je podobno potrdila, da je opustila veto na naftne sankcije.
Odstranitev tevtonskega brana je zanesljiv znak, da se obetajo sankcije, vendar cestna zapora ostaja v obliki Madžarske Viktorja Orbána.
Madžarska je odporna proti kakršnemu koli embargu na fosilna goriva proti Rusiji, na veliko žalost Bruslja (čeprav je z vidika novice, da je Madžarska nadležna evrokrata bolj kot pravi pregovor "pes ugrizne človeka" kot " človek ugrizne psa ").
Podobno je Slovaška zaskrbljena zaradi energetske varnosti, saj je odvisna od ruske nafte.
Diplomatski viri navajajo, da bo tako najden kompromis, kot je poseben status za države, ki bo omogočil nadaljevanje prepovedi.
Malo verjetno je, da bi sankcije za nafto veljale takoj, realnejša pa je postopna opustitev ob koncu leta.
To bi EU dalo čas, da sklene dogovore z državami proizvajalkami nafte, ki niso vpletene v vojaški konflikt (ali, v primeru vojne Savdske Arabije z Jemnom ali nenehnega posredovanja Združenih držav v Somaliji, vsaj spore, v katerih je Evropa pripravljen spregledati).
Z vidika učinkovitosti bo prepoved nafte EU škodila Moskvi, vendar ne bo ekonomsko hromila države (plin ostaja najmočnejše orožje v arzenalu energetskih sankcij).
Rusija se bo verjetno zasukala proti Indiji in Kitajski, ki bi lahko ponudila popuste, da bi njihova nafta takoj postala bolj privlačna – poteza, ki bi lahko pomagala obdržati svetovne cene pod nadzorom.
Če bo Rusija lahko učinkovito prenesla svoj trg v Azijo, hkrati pa ohranila raven proizvodnje dosledno, bi lahko dobava nafte na svetovnem ponovnem trgu ostala nespremenjena (v večji ali manjši meri), kar bi pomagalo preprečiti skoke cen.
Toda če se proizvodnja ustavi ali če se EU odloči za embargo, v katerem so sankcionirane tudi tretje države, ki kupujejo nafto iz Rusije, se enačba spremeni.
Vse to postavlja prometni sektor v živčni položaj.
Glede na povpraševanje EU po nafti, zlasti rafiniranih izdelkih, kot je dizelsko gorivo, lahko dobavitelje zamika, da bi zaračunali premijo (kot je naravni red v kapitalizmu). To bi prizadelo ne le posamezne voznike, ampak tudi tovorni promet in ladijski promet.
Če bodo cene kratkoročno narasle, bodo vlade verjetno ponudile dodatne subvencije. Toda bolečino je mogoče le malo ublažiti.
Prometni sektor bo verjetno sam plačal račun za nespametno odvisnost Evrope od ruske energije.
Bralci bodo morda težko zbrali preveč sočutja do posadke ruskega naftnega tankerja, ki je v bistvu obtičal v objemu evropskih pristanišč.
Delavci v amsterdamskem pristanišču so zavrnili raztovarjanje ruske ladje, naložene z nafto - iste ladje, ki je prej zavrnila pristajanje v švedsko pristanišče.
Medtem ko so ruske ladje trenutno prepovedane v pristaniščih EU, velja izjema za ladje, ki prevažajo zaloge energije. Ladja je tudi uradno označena z Marshallovih otokov, kar ji daje dodatno zaščito.
Vendar pa so v tem primeru delavci tisti, ki so se odločili uveljaviti lastno improvizirano prepoved ruske nafte.
»Kolegi na Švedskem so to zavrnili. Ne verjamemo, da če se pristaniški delavci drugje s tem niso ukvarjali, bi morali opraviti delo, «je dejal sindikalni direktor, ki zastopa delavce v nizozemskem pristanišču.
Novico je pozdravil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva, ki je pristaniške delavce spodbudil, naj nadaljujejo z zavračanjem in naj "ločijo Nizozemce od ruskega denarja, prepojenega s krvjo ukrajinskih otrok in žensk".
Vir: https://www.euractiv.com/section/transport/news/oil-ban-eu-seeks-a-refined-solution-to-a-crude-problem/